Pišite blog

Verjetno ste že slišali mantro vseh marketing gurujev -> za uspešno prodajo vaše spletne trgovine "PIŠITE BLOG". Ha, kaj vam pa je? :)

Ja, drži. Pisanje bloga je lahko sila učinkovit prijem privabljanja potencialnih kupcev, obiskovalcev in še koga na vašo spletno trgovino.

Če smo nazadnje govorili o pospeševanju prodaje prek spleta, je tudi pisanje bloga svojevrstno pospeševanje. Pa naj bo to v višjo prestavo ali pa samo efekt učinka optimizacije spletne strani, v našem primeru trgovine.  Verjetno pričakujete, da vam bomo izdali kakšen namig za izdelavo učinkovitega bloga? 

 

No ja, še vedno je veljajo, da inovativni pristopi (ne to kar dela konkurenca in niti najmanj ne to, kar dela naš sosed) "ne prime". O konkurenci samo z lepimi besedami, vsak, ki uspe s prepoznavnostjo blagovne znamke ali logotipa je uspel. Prepoznavnost in uspešnost se sicer meri z različnimi vatli. Še največkrat šteje izplen na blagajni. Pa smo znova na začetku. Pišite blog in vaša blagajna bo polna. Ne verjamete? Marsikomu je že uspela, naj tudi vam. Pa srečno :)

Nakupovanje - kaj nam ponudi SSKJ?

Tudi vas kdaj zanimajo pomeni besed? Na svetovnem spletu imamo Slovenci tudi elektronski SSKJ - slovar slovenskega knjižnega jezika. In kaj nam ta ponudi pod ključno besedo "nakupovanje"?

Poglejmo:

Če v iskalnik vtipkate besedo nakupovanje, vam ponudi naslednje rezultate:

1.      nakupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme ♪
2.      kokóšar  -ja m (ọ̑) nekdaj moški, ki se ukvarja z nakupovanjem (in preprodajanjem) kokoši: kokošarju je prodala pet kokoši // evfem. kdor krade kokoši: sumili so, da je kokošar ♪
3.      nakúpen  -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na nakup ali nakupovanje: nakupne navade ljudi / nakupni dan / nakupni stroški / nakupna cena; nakupna knjižica knjižica za vpisovanje nakupov ♪
4.      nakupoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakupovanje: nakupovalna mreža, torba / nakupovalni dan / nakupovalno središče / ekspr. nakupovalna mrzlica ♪
5.      odnòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: dognati, poznati, ugotoviti odnos; izraziti odnos med stvarmi z dogovorjenimi znaki; časovni, merski, posledični odnos; stvari so v prostorskem odnosu; odnos protislovnosti, zamenljivosti / publ. odnos sil v svetu se je spremenil razmerje; knjiga opisuje odnos med človekom in okoljem medsebojne vplive / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem odnosu v sorodstvu 2. nav. mn., navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: z družbenimi spremembami se spreminjajo tudi družbeni odnosi; proučevati družinske odnose pri primitivnih ljudstvih; odnosi v delovni organizaciji; urejati odnose v skupnostih, med ljudmi s predpisi / fevdalni, samoupravni, socialistični odnosi b) ob sodelovanju: imeti dobre odnose s sosednjimi državami; pretrgati, vzpostaviti, publ. gojiti, navezati odnose s kom / z njim nima odnosov stikov; publ. razširiti gospodarske odnose sodelovanje / diplomatski odnosi c) v osebnem življenju: obe družini imata prijateljske odnose; ta dogodek je poslabšal njihove sosedske odnose / njihovi odnosi so postali zelo napeti / slabi čustveni odnosi v družini / imeti s kom ljubezenske, spolne odnose 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga: motil jih je njun odnos; izboljšati, spremeniti odnos do sodelavcev; zaradi njegovega človeškega odnosa do pacientov so ga vsi cenili; omalovažujoč odnos do sodelavcev; prijateljski odnos med njima / z oslabljenim pomenom imeti gospodovalen, korekten odnos do koga biti do njega gospodovalen, korekten 4. v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: oblikovati učenčev odnos do kulture; spremeniti človekov odnos do narave, umetnosti; imeti kritičen, naklonjen, odklonilen, pozitiven odnos do česa ● ekspr. ima odnos do dela rad dela; do moderne glasbe nima nobenega odnosa ne zanima se zanjo; do očeta nima pravega odnosa ga ne ljubi, ne spoštuje 5. v prislovni rabi, navadno v zvezi v odnosu do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: otrok v odnosu do staršev / publ.: oceniti koga v odnosu do drugega v primerjavi z drugim; industrijske panoge v odnosu na zunanji trg glede na ◊ ekon. blagovno-denarni odnosi med kupci in prodajalci v zvezi z nakupovanjem in prodajanjem; proizvodni odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; jur. pravni odnos urejen s pravnimi normami; pogodbeni odnos med pogodbenima strankama; mat. odnos med množicama ♪
6.      porábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere 2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede ♪
7.      prèdnovoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred novim letom: prednovoletno nakupovanje / veselo razpoloženje v prednovoletnih dneh ♪
8.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
9.      šókec  -kca m (ọ̑) nar. kdor se ukvarja z nakupovanjem za koga drugega: Šokci — ti rečem, ki bi bilo bolje, da hodijo po sejmih in živino nakupujejo (M. Kranjec) ♪